Berač vpije in kriči nesmiselne eno- ali dvozložne besede. Rezek in neprijeten je njegov glas. Stopim bliže k njemu, ni me opazil. Hrope. Njegov život je suh in upognjen. Kuštravi lasje mu prekrivajo potno čelo. Njegov obraz je osivel, kakor da bi bil mrtev že peti dan. Lica so udrta in razbrzdana. V suhljatih rokah drži neko beležnico in bere iz nje. Stopim še nekaj korakov bliže, ni me imel za mar. Zdrznem se. Ozrem se za prijateljem, ki me je čakal. Stečem k njemu in se odpraviva dalje. Berač pa je še kar naprej predaval svoje nebuloze. On pač stoji tam in kriči.
Spomin nanj mi je ostal neprijeten, nisem namreč ugotovil, kaj je sporočevalec želel povedati. Kaj je bil njegov namen? Kaj ga je pripravilo do tega, da je tvoril besedilo? In seveda, kar je najpomembnejše, kaj je tema besedila. Nebesedni spremljevalci so mi jasni. Kričal je zato, da je privabil pozornost ljudi, ali pa zato, da je poudaril pomembnejše dele besedila. Krilil je z rokami, zato da se je naslovnik počutil bolj vključenega. Zanimivo se mi zdi, da je izbral slušni prenosnik, to naredi zadevo bolj pristno.
Babilon se mu je moral zgoditi v glavi. Govoril je množico različnih jezikov. Iz besedila sem uspel razločiti angleščino, nemščino, italijanščino, nek vzhodno slovanski jezik in še nekatere druge, meni ne poznane jezike. Slišalo se je tako: »listen up! Ascolta! Slushaj! Hör zu!« Ko je začel svoj govor, ga nisem več razumel, nisem ga želel več poslušati in sem odšel. Izgubil je edinega poslušalca.
Ko sem odhajal, sem zadaj slišal njegov zamolkel glas. Ko bi le poznal njegovo govorico, da bi ga razumel. Gotovo je imel nekaj pametnega za povedati in ves njegov trud je šel v nič. Ta misel mi je ostala v glavi, kakor ostane greh na duši. Žgoč leži na njej in jo duši. Tudi misel mi ni dala miru. Vsako budno minuto me muči kakor kanarček, ki kljuva: »kaj je želel izpovedati ubogi mož? Kaj je želel izpovedati ubogi mož …«
Sčasoma bom pozabil nanj. Svet bo pozabil nanj. Njegov glas ne bo našel svojega mesta in berač bo pozabljen. Morda pa ne. Nekega dne bi se lahko zgodilo, da ga bo slišal nek drug človek. Ta ga bo razumel in ga začel poslušati. Zbralo se bo še več ljudi. Če ga bodo ti razumeli in mu bodo pokorni in poslušni, se lahko zgodi, da bo zbral svojo vojsko in bo zavladal Mestu Y, povzdignil ga bo iz teme. Tam bo spet zasvetila luč, imeli bodo svojo govorico, svojo tehnologijo in svojo politiko. Rad bi videl kaj takega.
Breztežna plovila na pogon cvetnega prahu. Brzojavka z neomejeno hitrostjo prenosa podatkov. Namesto luči bodo uporabljali lepe misli. Iz drevesnih vej bodo poganjale marjetice. Prehranjevali se bodo iz fino zmletega, brezmesnega in brezglutenskega riževega nadomestka mesa, ki bo za lažje uživanje pomešan z kislo deževnico, tako da bo tvoril fino zmes. Živeli bodo v zelo velikih čebeljih panjih. In Mesto Y bo postalo mesto po katerem se bodo ostala želela zgledovati.