Pozdravljena bodi čebula v mojem loncu. O, kako lepo je zacvrčalo, ko se je pridružila razgretemu olju. Omamen vonj je napolnil kuhinjo. »Dober golaž bo to!«, sem si mislil. Ocenil sem, da je čebula dovolj obdelana, čas je bil za dodajanje preostanka sestavin. Noter sem zmetal še meso, paradižnikovo omako, mezgo, jušno kocko in seveda, kot se za vsakega pravega kuharja spodobi, vse začimbe, ki so mi padle pod roke. Zalil sem z vodo, pokril lonec s pokrovko in ga pustil pri miru.
Moral sem paziti, da se kaj ne zažge, zatorej sem šel preverit, kaj se godi v loncu. Previdno sem odstranil pokrovko in pokukal noter. Očala so se mi zameglila, moral sem počakati, da so se odrosila. Šele po tem sem lahko nadaljeval z delom. Videti je bilo vse pravilno, ko pa sem pomešal, sem ugotovil resnost situacije, v kateri sem se znašel. Čebula še ni bila dokončno raztopljena in poenotena z jedjo. To anomalijo sem moral čim prej odstraniti, kajti čas kosila se je bližal.
V desnico sem zagrabil večnamensko kuharsko orodje alias vilice in v levico kuhalnico. Z vilicami sem podrgnil po dnu posode in vanje se je ujela čebula, to sem ponesel na kuhalnico. Zdaj so bile vilice proste in z njimi sem lahko pomečkal čebulo na kuhalnici. To je delovalo prvič, drugič, tretjič, ...
Daleč je, daleč nazaj je čas, ko sem se učil skrivnosti fizike. In zgodi se, da človek določene koncepte pač pozabi. Na srečo me življenje na vsake toliko spomni in jih ponovim. Tokrat so to bile osnove Newtnovih zakonov gibanja. Vilica v moji desnici (prvo telo) je ob tlačenju čebule z neko silo delovala na kuhalnico (drugo telo). Tretji Newtnov zakon pravi, da je potemtakem drugo telo moralo delovati na prvo telo z enako, a nasprotno usmerjeno silo. Čebula na kuhalnici je bila precej spolzka, zato je bilo trenje med telesoma zelo majhno in ga lahko zanemarimo. Posledično je vilica z lahkoto zdrsnila s kuhalnice. V trenutku zdrsa sili iz tretjega Newtnovega zakona ne izgineta, kar bi bilo zelo prikladno, temveč se spremenita v pospešek vsakega telesa. Tako, da je vilica letela v lonec, kuhalnica pa z vročo vsebino v moj obraz.
To sem na žalost zaznal šele, ko je žgoča bolečina preplavila moj obraz. Z rokami sem uspešno odstranil čebulo z lica in s čela. Tista na bradi pa je morala na odstranitev še malo počakati. Tam so bile opekline hujše. Naredila sta se dva mehurja, eden okrogel, drugi v obliki nekakšne zvezdice. In Izgledal sem, kot da bi imel srednjeveško kožno bolezen.
Za tiste, ki vas mogoče zanima: Golaž je bil izvrsten!